Plače slovenskih razvijalcev 2026
Tole je že deveta anketa o plačah slovenskih razvijalcev, ki jo objavim vsako leto v Facebook skupini Slovenski developerji.
Število vseh odgovorov: 1281
Povezave do anket prejšnih let:
TL;DR
Plače so podobne lanskim. Mediana in modus sta ista (mediana 3500€ - 3999€, modus 3000€ - 3499€).
Zmanjšuje se mobilnost zaposlenih, saj raje ostajajo pri delodajalcu namesto da bi menjali službo.
Skoraj vsi zaposleni (98,2%) imajo dostop do AI orodij.
Delež začetnikov (manj kot 1 leto delovnih izkušenj) se je zmanjšal za tretjino, trg se premika proti bolj izkušenim.
Začetniške službe še vedno obstajajo, a jih danes opravljajo delavci z nekaj leti izkušenj.
Kazalo
Demografija
Graf se nalaga …
Med 1281 anketiranci je 980 (76,5%) redno zaposlenih, 230 (18,0%) jih delo opravlja prek s.p., 48 (3,7%) jih delo opravlja prek študentske napotnice.
Graf se nalaga …
Kot vsako leto je tudi letos izrazito zastopana osrednjeslovenska regija (552; 43,2%), sledita ji podravska (200; 15,6%) in gorenjska regija (141; 11,0%). V tujini prebiva 2,0% anketirancev.
Prezastopanost osrednjeslovenske regije je treba upoštevati pri interpretaciji vseh rezultatov, saj so povprečne plače v Ljubljani višje kot v drugih regijah.
Graf se nalaga …
Med 19-25 let je označilo 136 (10,6%) oseb, med 26-30 425 (33,3%), med 31-40 547 (42,8%) in 146 (11,4%) jih je označilo 41-50 let.
Graf se nalaga …
Imamo 61 (4,8%) tistih, ki imajo manj kot 1 leto delovnih izkušenj, kar je občutno zmanjšanje glede na lansko leto (2025; 6,6%). Še več, v zadnjem letu se je tudi zmanjšal skupni delež tistih z manj kot 2 letoma izkušenj iz 14,4% (2025) na 9,6% (2026).
Graf se nalaga …
Slovenski razvijalci smo izredno homogena skupina, saj je kar 89,1% (1135) moških in le 123 (9,7%) žensk.
Delo prek študentske napotnice
Graf se nalaga …
Med študenti so NETO urne postavke bolj uveljavljene od BRUTO postavk, zato priporočam ta kalkulator za pretvorbo iz NETO v BRUTO postavke.
Zmanjšal se je delež študentov, ki zaslužijo manj kot 10,99€ NETO na uro: letos jih je 48% (2025: 53,5%).
Redna zaposlitev
906 (93,1%) razvijalcev je redno zaposlenih in ima pogodbo za nedoločen čas, prav tako jih 967 (99,2%) dela za polni delovni čas.
Delo na daljavo
714 (73,1%) redno zaposlenih opravlja delo na daljavo (21,2% za polni delovni čas, 51,9% manj kot polni delovni čas). 107 (11%) redno zaposlenim delodajalec ne omogoča dela na daljavo.
Graf se nalaga …
Letos tudi povečanje deleža ljudi, katerim delodajalec sploh ne omogoča opravljanja dela na daljavo (2025: 9,4%; 2024: 7,1%).
Začela se je kazati polarizacija pri delodajalcih, ko gre za delo na daljavo. Več je podjetij, ki imajo polni remote, in več je podjetij, ki dela na daljavo sploh ne dovolijo.
BRUTO plača
Graf se nalaga …
Podatki za BRUTO mesečne plače so sledeči:
- 3 (0,3%) jih ima minimalno plačo (1481,88€)
- 1 (0,1%) jih ima 1481,89€ - 1499€
- 27 (2,8%) jih ima 1500€ - 1999€
- 65 (6,6%) jih ima 2000€ - 2499€
- 125 (12,8%) jih ima 2500€ - 2999€
- 156 (15,9%) jih ima 3000€ - 3499€
- 153 (15,6%) jih ima 3500€ - 3999€
- 117 (12%) jih ima 4000€ - 4499€
- 100 (10,2%) jih ima 4500€ - 4999€
- 69 (7%) jih ima 5000€ - 5499€
- 38 (3,9%) jih ima 5500€ - 5999€
- 33 (3,4%) jih ima 6000€ - 6499€
- 21 (2,1%) jih ima 6500€ - 6999€
- 19 (1,9%) jih ima 7000€ - 7499€
- 10 (1%) jih ima 7500€ - 7999€
- 7 (0,7%) jih ima 8000€ - 8499€
- 2 (0,2%) jih ima 8500€ - 8999€
- 5 (0,5%) jih ima 9000€ - 9499€
- 3 (0,3%) jih ima 9500€ - 9999€
- 25 (2,6%) jih ima več kot 10000€
Za lažjo predstavo dodajam še graf po letih izkušnjah (junior, mid, senior).
Pozor! Za namene lažje predstavitve definiram junior, mid, in senior kader glede na leta poklicnih izkušenj.
- Junior: do 3 leta izkušenj
- Mid: med 3 in 6 let izkušenj
- Senior: več kot 6 let izkušenj
Graf se nalaga …
(poskusi hoverat čez legendo)
Za primerjavo je slovenska povprečna BRUTO plača 2695,56€ (avgust 2026).
Glede na lansko leto mediana ostaja enaka (3500€ - 3999€), enaka ostaja tudi najbolj pogosta plača (modus: 3000€ - 3499€).
Če hočeš biti letos v top 10%, moraš imeti BRUTO mesečno plačo 6500€ ali več. Razlika je predvsem v tem, da se je povečal delež tistih, ki imajo več kot 10000€ plače (letos 2,6%; 2025: 1,2%), kar lahko razlagamo ali z zajemom drugačnega vzorca kot lansko leto, ali pa kot strukturno spremembo na trgu. Za potrditev ene ali druge teze bo treba počakati na naslednje leto, kjer se bo preverilo, ali ta trend zdrži.
Kaj se dogaja?
Plače so ostale enake, se je pa spremenila struktura prejemnikov teh plač. V zadnjem letu beležimo rast števila delovnih mest za razvijalce (avgust 2026: 20.862; avgust 2025: 20.450; stat.si), zato težko govorimo o izgubi delovnih mest, saj jih je letos več kot lansko leto. To nakazuje, da povpraševanje po našem poklicu še vedno raste, se pa spreminja kdo opravlja te službe.
Največja sprememba glede na lansko leto je izguba velikega deleža (~30%) začetnikov (glej razdelek demografija), kar nakazuje na dvig pričakovanj delodajalcev. V praksi to pomeni, da danes v povprečju delodajalec za enako plačo zaposli za kakšno leto ali dve bolj izkušenega delavca kot leta 2025.
Težava nastane, ker se povpraševanje po delovni sili spreminja hitreje, kot se lahko prilagodi ponudba. Posameznik potrebuje več let, da pridobi ustrezno izobrazbo ali veščine, medtem ko se povpraševanje lahko spremeni že ob vsakem večjem premiku na gospodarskih trgih. Trenutno imamo še vedno rast povpraševanja (rast števila služb), ampak zaradi dovolj velike ponudbe delovne sile, je cena dela (predvsem začetniškega) relativno padla, saj se za isto plačo pričakuje več.
Na kratko, zaradi dovolj velike ponudbe bolj izkušene delovne sile, imamo za tretjino manjši priliv začetnikov v poklic.
Pazljivo pri "povprečni" plači
Kot vsako leto moram tudi letos opozoriti na težavo, ko govorimo o “povprečni” plači slovenskega razvijalca. Zaradi narave spletne ankete in morebitnega netočnega zbiranja podatkov (ljudje ne razlikujejo med BRUTO in NETO plačo, hkrati pa velikokrat pri BRUTO plači štejejo tudi povračilo stroškov prevoza in malice), poglobljenih analiz tudi letos ne bo, saj bodo zaključki netočni in povzročili več težav kot koristi. Pri tako malem številu anketirancev je večja nevarnost napačno sklepanje iz pomanjkljivega vzorca kot pa uvid, ki ga bi kaka poglobljena analiza znala prinesti. Zaradi tega tudi ne upoštevam vprašanja o prejetih bonusih, saj je na žalost vprašanje preveč nejasno in zbrani podatki neprimerni za analizo.
Še enkrat, zgornje opozorilo je treba vedno imeti v mislih, ko se pogovarjate o izsledkih te ankete.
Zakaj NETO plača ni pomembna?
NETO plača je tista plača, ki jo dobi posameznik nakazano na bančni račun. Znesek NETO plače je prilagojen vsakemu posamezniku, saj je odvisen od olajšav, števila vzdrževanih otrok in drugih družinskih članov. Zaradi tega je NETO plača lahko zavajajoča, saj se razlikuje od osebe do osebe, medtem ko je BRUTO vedno enaka.
Sedež in tržišče delodajalca
Graf se nalaga …
Velika večina (711, 72,8%) dela za podjetje v Sloveniji, delajo za slovenski trg (423, 43,3%) ali za trg EU (298, 30,5%).
Trenutna zaposlitev in iskanje nove
Aktivno novo zaposlitev išče 178 (18,2%) anketirancev.
Graf se nalaga …
145 (14,8%) jih je pri trenutnem delodajalcu zaposlenih manj kot 1 leto, 157 (16,1%) med 1 - 2 leti, 130 (13,3%) med 2 - 3 leti. 98 (10%) je zaposlenih pri istem delodajalcu že dlje od 10 let.
Tukaj tudi beležim največje spremembe glede na lansko leto, saj so zaposleni manj pripravljeni menjati delodajalca.
Dostop do AI orodij
Kar 88,3% zaposlenim delodajalec omogoča dostop do orodij, 9,8% uporablja zasebna AI orodja, in le 1,8% zaposlenih nima dostopa do AI orodij.
Graf se nalaga …
156 (16,7%) zaposlenim delodajalec krije več kot 200€ mesečne porabe AI orodij, medtem ko je najbolj pogost znesek kritja med 11€ - 50€. Tukaj je treba paziti, da več kot tretjina zaposlenih ne ve kakšen znesek delodajalec krije.
Popoldanski s.p.
116 (11,8%) anketirancev ima poleg redne zaposlitve odprt še s.p.
Delo prek s.p.
Večina tistih, ki svoje delo opravljajo prek s.p., imajo znake prekarnega dela oz. bi mogle biti ekonomsko odvisne osebe (1 naročnik predstavlja več kot 80% letnega dohodka in hkrati ne zaposluje nobene osebe), saj za kar 75,9% anketirancev največji naročnik predstavlja več kot 70% letnega prihodka, za 34,6% pa kar 100% letnega prihodka.
Graf se nalaga …
Podatki za mesečni BRUTO prihodek v zadnjih 6 mesecih:
POZOR! Tudi letos sem v analizo o prihodku vključil tudi tiste redno zaposlene, ki imajo dodatno odprt še s.p. Razlika je predvsem v tem, da se poveča število anketirancev z manjšimi (do 2000€) prihodki.
- 14 (4,1%) jih zasluži pod 499€
- 28 (8,1%) jih zasluži med 500€ - 999€
- 19 (5,5%) jih zasluži med 1000€ - 1499€
- 11 (3,2%) jih zasluži med 1500€ - 1999€
- 17 (4,9%) jih zasluži med 2000€ - 2499€
- 14 (4,1%) jih zasluži med 2500€ - 2999€
- 8 (2,3%) jih zasluži med 3000€ - 3499€
- 19 (5,5%) jih zasluži med 3500€ - 3999€
- 18 (5,2%) jih zasluži med 4000€ - 4499€
- 23 (6,7%) jih zasluži med 4500€ - 4999€
- 32 (9,3%) jih zasluži med 5000€ - 5499€
- 17 (4,9%) jih zasluži med 5500€ - 5999€
- 12 (3,5%) jih zasluži med 6000€ - 6499€
- 12 (3,5%) jih zasluži med 6500€ - 6999€
- 20 (5,8%) jih zasluži med 7000€ - 7499€
- 7 (2%) jih zasluži med 7500€ - 7999€
- 10 (2,9%) jih zasluži med 8000€ - 8499€
- 5 (1,4%) jih zasluži med 8500€ - 8999€
- 11 (3,2%) jih zasluži med 9000€ - 9499€
- 3 (0,9%) jih zasluži med 9500€ - 9999€
- 45 (13%) jih zasluži več kot 10000€
Primerjavo med redno zaposlenimi in tistimi, ki imajo s.p., ni mogoče narediti, saj s.p. na trgu nastopa kot podjetje. S.p. ima lahko dodatne zaposlene in administrativne ter operativne stroške, ki jih redno zaposleni nimajo. Zaradi tega prihodka podjetja ne moremo enačiti s plačo.
Sedež in tržišče naročnikov
Tukaj je največja razlika, saj letos večina s.p. dela za slovenskega naročnika (53,6%; 2025: 48,1%), medtem ko primarni trg ostaja tujina (54,8%).
Zakaj NE povezujem tistih s s.p. z redno zaposlenimi?
Razlog je preprost - ne gre za enako obliko dela. Čeprav se v praksi dogaja, da namesto redne zaposlitve delodajalci raje sodelujejo preko s.p., je v resnici s.p. samostojna poslovna entiteta, ki lahko opravlja enake storitve (in na enak način) kot katerokoli drugo podjetje.
Zaradi tega ne moremo posploševati in primerjati med seboj rednega dela z delom preko s.p., saj bi tako enačili aktivnosti podjetja z delom posameznika. Podjetje lahko zaposluje delavce, izdaja račune za licence, opreme, naročnine, vzdrževanje in ves ta prihodek, ki ga podjetje pridobi, ni enak plači, ki jo prejme posameznik za opravljeno delo.