Plače slovenskih razvijalcev 2025
Tole je že osma anketa o plačah slovenskih razvijalcev, ki jo objavim vsako leto v Facebook skupini Slovenski developerji.
Število vseh odgovorov: 1310
Povezave do anket prejšnih let:
TL;DR
Plače so večinoma ostale enake kot lansko leto. Nekaj malega premika (~2%) je v rangu 3500-3999€, medtem ko mediana in modus ostajata enaka (mediana 3500€ - 3999€, modus 3000€ - 3499€).
Reforma normirancev ni imela vpliva na število s.pjev, edina sprememba je v odstotku tistih, ki delajo za slovenskega naročnika. Lansko leto je bilo takih 38%, letos jih je 48%. Trenutna domneva je porast RTO (return to office) procesov tujih podjetjih in zmanjševanja števila remote pozicij v tujini.
Porast LLM in ohladitev trga ni vplivala na delež juniorjev (manj kot 1 leto delovnih izkušenj) in ostaja v podobnih okvirih kot lansko leto.
Trg se je dokončno stabiliziral po viharnem COVID in post-COVID obdobju.
Kazalo
Demografija
Med 1310 anketiranci je 966 (73,7%) redno zaposlenih, 259 (19,8%) jih delo opravlja prek s.p., 71 (5,4%) jih delo opravlja prek študentske napotnice.
Kot vsako leto je tudi letos izrazito zastopana osrednjeslovenska regija (598; 45,7%), sledita ji podravska (206; 15,7%) in gorenjska regija (115; 8,8). V tujini prebiva 1,9% anketirancev.
Prezastopanost osrednjeslovenske regije je treba upoštevati pri intepretaciji vseh rezultatov, saj so povprečne plače v Ljubljani višje kot v drugih regijah.
Med 19-25 let je označilo 182 (13,9%) oseb, med 26-30 416 (31,8%), med 31-40 533 (40,7%) in 150 (11,5%) jih je označilo med 41-50 let.
Imamo 86 (6,7%) tistih, ki imajo manj kot 1 leto delovnih izkušenj, kar govori o tem, da še vedno obstaja povpraševanje po juniorjih.
Slovenski razvijalci smo izredno homogena skupina, saj je kar 88% (1153) moških in le 143 (10,9%) žensk.
Delo prek študentske napotnice
Med študenti so NETO urne postavke bolj uveljavljene od BRUTO postavk, zato priporočam ta kalkulator za pretvorbo iz NETO v BRUTO postavke.
Čeprav je letos porazdelitev NETO postavk bolj razpotegnjena, večjih razlik ni zaznati. Velika večina študentov (64,8%, 2024: 67,2%) zasluži manj kot 10,99€ NETO na uro.
Redna zaposlitev
908 (94,6%) razvijalcev je redno zaposlenih in ima pogodbo za nedoločen čas, prav tako jih 957 (99,1%) dela za polni delovni čas.
Delo na daljavo
687 (71,1%) redno zaposlenih opravlja delo na daljavo (18,7% za polni delovni čas, 52,4% manj kot polni delovni čas). 91 (9,4%) redno zaposlenim delodajalec ne omogoča dela na daljavo.
Letos kaže začetek trenda upadanja deleža ljudi, ki opravlja delo na daljavo (2024: 73,9%), kot tudi povečanje deleža ljudi, katerim delodajalec sploh ne omogoča opravljanja dela na daljavo (2024; 7,1%).
Podobne trende v upadu remote dela poročajo tudi iz tujine.
BRUTO plača
Podatki za BRUTO mesečne plače so sledeči:
- 5 (0,5%) jih ima minimalno plačo (1277,72€)
- 14 (1,4%) jih ima 1277,73€ - 1499€
- 31 (3,2%) jih ima 1500€ - 1999€
- 93 (9,6%) jih ima 2000€ - 2499€
- 131 (13,6%) jih ima 2500€ - 2999€
- 168 (17,4%) jih ima 3000€ - 3499€
- 151 (15,6%) jih ima 3500€ - 3999€
- 116 (12%) jih ima 4000€ - 4499€
- 82 (8,5%) jih ima 4500€ - 4999€
- 64 (6,6%) jih ima 5000€ - 5499€
- 25 (2,6%) jih ima 5500€ - 5999€
- 27 (2,8%) jih ima 6000€ - 6499€
- 12 (1,2%) jih ima 6500€ - 6999€
- 13 (1,3%) jih ima 7000€ - 7499€
- 7 (0,7%) jih ima 7500€ - 7999€
- 2 (0,2%) jih ima 8000€ - 8499€
- 6 (0,6%) jih ima 8500€ - 8999€
- 3 (0,3%) jih ima 9000€ - 9499€
- 4 (0,4%) jih ima 9500€ - 9999€
- 12 (1,2%) jih ima več kot 10000€
Za primerjavo je slovenska povprečno BRUTO plača 2517,11€ (povprečna mesečna plača, julij 2025).
Glede na lansko leto mediana ostaja enaka (3500€ - 3999€), enaka ostaja tudi najbolj pogosta plača (modus: 3000€ - 3499€). V resnici je težko govoriti o kakšnih velikih spremembah v porazdelitvi plač in lahko rečemo, da so te bile ali usklajene z inflacijo, ali pa preprosto ostale enake kot lansko leto.
Če hočeš biti letos v top 10%, moraš imeti BRUTO mesečno plačo 5500€ ali več.
Kot vsako leto moram tudi letos opozoriti na težavo, ko govorimo o “povprečni” plači slovenskega razvijalca. Zaradi narave spletne ankete in morebitnega netočnega zbiranja podatkov (ljudje ne razlikujejo med BRUTO in NETO plačo, hkrati pa velikokrat pri BRUTO plači štejejo tudi povračilo stroškov prevoza in malice), poglobljenih analiz tudi letos ne bo, saj bodo zaključki netočni in povzročili več težav kot koristi. Pri tako malem številu anketirancev je večja nevarnost napačno sklepanje iz pomanjkljivega vzorca kot pa uvid, ki ga bi kaka poglobljena analiza znala prinesti.
Še enkrat, zgornje opozorilo je treba vedno imeti v mislih, ko se pogovarjate o izsledkih te ankete.
Zakaj NETO plača ni pomembna?
NETO plača je tista plača, ki jo dobi posameznik nakazano na bančni račun. Znesek NETO plače je prilagojen vsakemu posamezniku, saj je odvisen od olajšav, števila vzdrževanih otrok in drugih družinskih članov. Zaradi tega je NETO plača lahko zavajajoča, saj se razlikuje od osebe do osebe, medtem ko je BRUTO vedno enaka.
Bonusi
61,8% (586) anketirancev prejme pod 5000€ BRUTO bonusa na leto, 14,3% (136) jih prejme med 5000€ - 9999€. To pomeni, da slaba četrtina redno zaposlenih prejme več kot 10000€ BRUTO dodatne letne kompenzacije.
Sedež in tržišče delodajalca
Velika večina (705, 73,3%) dela za podjetje v Sloveniji, delajo za slovenski trg (406, 42,2%) ali za trg EU (323, 33,5%).
Trenutna zaposlitev in iskanje nove
Aktivno novo zaposlitev išče 192 (19,9%) anketirancev.
159 (16,5%) jih je pri trenutnem delodajalcu zaposlenih manj kot 1 leto, 183 (18,9%) med 1 - 2 leti, 145 (15%) med 2 - 3 leti. 84 (8,7%) je zaposlenih pri istem delodajalcu že dlje od 10 let.
Popoldanski s.p.
117 (12,1%) anketirancev ima poleg redne zaposlitve odprt še s.p.
Delo prek s.p.
Večina tistih, ki svoje delo opravljalo prek s.p., imajo znake prekarnega dela oz. bi znale biti ekonomsko odvisne osebe (1 naročnik predstavlja več kot 80% letnega dohodka in hkrati ne zaposluje nobene osebe), saj za kar 73,9% anketirancev največji naročnik predstavlja več kot 70% letnega prihodka, za 36% pa kar 100% letnega prihodka.
Podatki za mesečni BRUTO prihodek v zadnjih 6 mesecih:
POZOR! Tudi letos sem v analizo o prihodku vključil tudi tiste redno zaposlene, ki imajo dodatno odprt še s.p. Razlika je predvsem v tem, da se poveča število anketirancev z manjšimi (do 2000€) prihodki.
- 24 (6,4%) zasluži pod 499€
- 25 (6,7%) jih zasluži med 500€ - 999€
- 21 (5,6%) zasluži med 1000€ - 1499€
- 8 (2,1%) zasluži med 1500€ - 1999€
- 15 (4%) zasluži med 2000€ - 2499€
- 12 (3,2%) jih zasluži med 2500€ - 2999€
- 19 (5,1%) jih zasluži med 3000€ - 3499€
- 23 (6,1%) jih zasluži med 3500€ - 3999€
- 19 (5,1%) jih zasluži med 4000€ - 4499€
- 23 (6,1%) jih zasluži med 4500€ - 4999€
- 19 (5,1%) jih zasluži med 5000€ - 5499€
- 16 (4,3%) jih zasluži med 5500€ - 5999€
- 19 (5,1%) jih zasluži med 6000€ - 6499€
- 15 (4%) jih zasluži med 6500€ - 6999€
- 15 (4%) jih zasluži med 7000€ - 7499€
- 8 (2,1%) jih zasluži med 7500€ - 7999€
- 9 (2,4%) jih zasluži med 8000€ - 8499€
- 15 (4%) jih zasluži med 8500€ - 8999€
- 10 (2,7%) jih zasluži med 9000€ - 9499€
- 7 (1,9%) jih zasluži med 9500€ - 9999€
- 53 (14,1%) jih zasluži več kot 10000€
Primerjavo med redno zaposlenimi in tistimi, ki imajo s.p., je nemogoče narediti, saj s.p. na trgu nastopa kot podjetje. S.p ima lahko dodatne zaposlene in administrativne ter operativne stroške, ki jih redno zaposleni nima. Zaradi tega prihodka podjetja ne moremo enačiti s plačo.
Čeprav anketa ne sprašuje po tem ali s.p. posluje z normiranimi stroški ali ne, težko govorim o vplivu davčne reforme na zmanjševanje prihodkov, saj se je povečal delež tistih, ki so zaslužili več kot 10000€ BRUTO prihodka (2025: 14,1%; 2024: 11,8%).
Rezultati kažejo na to, da ljudje niso omejevali svojih zaslužkov in so najbrž izstopili iz sistema normiranih stroškov in drugače optimizirali svoje poslovanje.
Sedež in tržišče naročnikov
Za razliko od redno zaposlenih, tisti prek s.p. največkrat delajo za tujega naročnika (51,9%), in primarni trg je tujina (64%).
Tukaj je tudi največja razlika glede na lansko leto, saj je lansko leto kar 61,3% s.p.jev delalo za tujega naročnika. Moja domneva je ta, da se tudi v tujini kažejo trendi upadanja remote dela, in so te s.p.ji bili primorani si najti nove naročnike, in zaradi geografske bližine so slovenski naročniki bolj dosegljivi.
Zakaj NE povezujem tistih s s.p. z redno zaposlenimi?
Razlog je preprost - ne gre za enaki obliki dela. Čeprav se v praksi dogaja, da namesto redne zaposlitve delodajalci raje sodelujejo preko s.p., je v resnici s.p. samostojna poslovna entiteta, ki lahko opravlja enake storitve (in na enak način) kot katerokoli drugo podjetje.
Zaradi tega ne moremo posploševati in primerjati med seboj rednega dela z delom preko s.p., saj bi tako enačili aktivnosti podjetja z delom posameznika. Podjetje lahko zaposluje delavce, izdaja račune za licence, opreme, naročnine, vzdrževanje in ves ta prihodek, ki ga podjetje pridobi, ni enako plači, ki ga prejme posameznik za opravljeno delo.
Kakšen delež s.p.jev bi bila lahko prikrita zaposlitev?
Vsako leto dobim vprašanje, če lahko moja anketa pokaže koliko s.p.jev je takšnih, ki izvajajo obvod zaposlitve. Čeprav lahko to presoja le sodišče in to po zaključenem pravnem postopku, lahko preko ankete dobimo delni uvid kako velik (ali majhen) problem so takšni s.p.ji na trgu.
Če predpostavimo, da smo ljudje po naravi vsi pokvarjeni in vedno goljufamo, in rečemo, da čisto vsak s.p., ki je imel v zadnjih 6ih mesecih le 1ga naročnika, pa še tega iz Slovenije, dobimo 27 odgovorov, kar predstavlja okoli 2% celotnega trga.
Torej, če vzamemo najbolj cinično tolmačenje, je v najslabšem primeru 2% trga, ki izkorišča instrument s.p.ja namesto zaposlitve. V praksi je seveda ta odstotek veliko manjši, in vsak mora zase presoditi, ali je ta delež dovolj velik in dovolj problematičen, da bi ga aktivno naslavljali.
Sem pa iskal nekatere specifike, ki bi združevale teh 27 odgovorov, in nabolj izrazita specifika je ta, da so predvsem bolj izkušeni. Kar 85% jih ima več kot 5 let delovnih izkušenj, skoraj polovica (40,7%) več kot 10 let delovnih izkušenj, tudi njihovi prihodki so povečini (74%) nad mediano redne plače.
Če se že uporablja s.p. za obvod zaposlitve, se ta uporablja predvsem za tiste, ki se bolj izkušeni in tudi bolj plačani, in ne gre za reševanje za tiste s prenizkimi prihodki.