Plače slovenskih razvijalcev 2021
Vsako leto v Facebook skupini Slovenski developerji objavim anketo o plačah slovenskih razvijalcev z namenom osmišljanja trga delovne sile na področju tehničnega razvoja. Letošnja raziskava je že četrta.
Število vseh odgovorov: 1436
Povezave do anket prejšnih let:
TL;DR
Splošne karaktaristike dela slovenskih razvijalcev se od zadnjega leta niso drastično spremenile. Še vedno je 70% razvijalcev redno zaposlenih, 18,2% jih delo opravlja primarno prek s.p., medtem ko 10,5% svoje plačilo prejema prek študentske napotnice. Podobno kot lansko leto, se tudi letos večina razvijalcev ukvarja s spletnim razvojem, saj se jih je kar 55,1% označilo kot front-end, back-end ali full-stack razvijalec.
Še vedno krepko prednačijo pogodbe za nedoločen čas (92,5%) s polnim delovnim časom (98,7%).
Najbolj zanimiva sprememba je v tem, da le še 9,9% razvijalcem delodajalec ne omogoča dela na daljavo. Pred dvema letoma je bil ta odstotek 44%, lansko leto 25%. Vsako leto se tako skorajda prepolovi odstotek delodajalcev, ki ne omogoča dela na daljavo. 68,5% razvijalcev opravlja delo na daljavo, medtem ko skoraj tretjina (27,3%) za polni delovni čas.
Slovenski razvijalci še vedno v veliki meri opravljajo delo za slovenskega delodajalca (76,7%), ki pa primarno deluje in trži svoje storitve ter produkte na tujem trgu, saj je primarno tržišče Slovenija le 46% delodajalcem.
Plače so se dvignile. Za primerjavo dajem razpone plač in odstotek anketirancev, ki so izbrali dotični razpon za zadnja tri leta.
- 1500–1999€ (17,5% v 2019 | 16,9% v 2020 | 12,2% v 2021)
- 2000–2499€ (23% v 2019 | 20,6% v 2020 | 20,1% v 2021)
- 2500–2999€ (16,8% v 2019 | 19,2% v 2020 | 19,9% v 2021)
- 3000–3499€ (11,5% v 2019 | 12,7% v 2020 | 15,5% v 2021)
- 3500–3999€ (4,6% v 2019 | 7,7% v 2020 | 9,6% v 2021)
V praksi to pomeni, da se je v zadnjem letu zgodil premik navzgor, ki resda ni premaknil mediane (ta je še vedno med 2500€ - 2999€), a je čez celotno skalo povečal število anketirancev, ki spadajo v posamezen razpon.
Med s.p.jevci podobno kot lansko leto ni večjih razlik, še vedno je 81,3% takih, ki bi jih lahko šteli pod ekonomsko odvisne osebe (en naročnik predstavlja več kot 80% letnega prihodka), prav tako ostaja le 37,5% njihovih naročnikov slovenskih in v večini delajo za tuji trg (slovenski trg predstavlja primarno tržišče le 26,2%).
Kazalo
Demografija
Med 1436 anketiranci je 1009 (70,3%) redno zaposlenih, 262 (18,2%) jih delo opravlja prek s.p., 151 (10,5%) jih delo opravlja prek študentske napotnice.
Sestava anketirancev se od lanskega leta ni bistveno spremenila, večina anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (656, 45,9%), sledi podravska regija z 211 (14,7%). Tujino je izbralo 52 (3,6%).
Tudi letos imamo prezastopanost osrednjeslovenske regije, kar zna vplivati na rezultate ankete, saj so povprečne plače v Ljubljani višje kot v drugih regijah.
Razporeditev po starosti je precej podobna lanskemu letu, med 19-25 let sta označili 302 (21%) osebi, med 26-30 473 (32,9%), med 31-40 532 (37%) in 103 (7,2%) jih je označilo med 41-50 let.
Delo prek študentske napotnice
Glede na zadnje leto so podatki o opravljanem tedenskem delu resda drugačni, a bolj kot spremembi na trgu to pripisujem času izpolnjevanja ankete. Vprašanje se nanaša na zadnje tri mesece; prejšnje ankete so se izvajale v spomladanskem času, letošnja pa v jesenskem. Letošnja anketa je spraševala po obdobju poletnih počitnic, ko imajo študentje tudi več časa za delo. Tokrat jih je 72 (47,7%) označilo, da so delalo polni delavnik (40 ur), 45 (29,8%) med 20-40 urami, 17 (11,3%) za polovični delavnik (20 ur), preostali niso delali oz. so delali manj kot 20 ur na teden.
V vsakem primeru je študentska populacija aktiven kader znotraj trga tehničega razvoja.
Napram lanskemu letu so tukaj zaznane večje spremembe, saj je imela večina študentov lani do dve leti poklicnih izkušenj, medtem ko jih ima letos več kot 82% več kot dve leti poklicnih izkušenj.
Med študenti so NETO urne postavke bolj uveljavljene od BRUTO postavk, zato priporočam ta kalkulator za pretvorbo iz NETO v BRUTO postavke.
Najbolj pogosta plača (modus) študentov je med 6,0€ - 6,99€, saj jih za to postavko delo opravlja 44 (29,1%). Zatem sledi postavka 7,0€ - 7,99€ (29, 19,2%), in 8,0€ - 8,99€ ter 9,0€ - 9,99€ (obe po 15, 9,9%). Kar je zanimivo, da je postavko 10,0 - 10,99€ izbralo 20 (13,2%), kar lahko nakazuje na psihološko ceno postavljeno na ~10€ NETO na uro.
Redna zaposlitev
Če se je lansko leto začel premik v remote delo, je letos velika večina delodajalcev delo na daljavo tudi vpeljala. Le še 100 (9,9%) zaposlenim delodajalec ne omogoča dela na daljavo, medtem ko je vsem ostalim to delo omogočeno. 218 (21,6%) anketirancev se ga ne poslužuje, čeprav jim je omogočeno.
Razlika s prejšnjim letom je očitna, saj je lansko leto kar 25% anketirancev odgovorilo, da jim delo na daljavo ni omogočeno, letos je ta odstotek manjši od 10%. Delodalajci, ki ne omogočajo dela na daljavo so bolj izjema kot pravilo.
Podatki za BRUTO mesečne plače so sledeči:
- 14 (1,4%) jih ima minimalno plačo (1024,42€)
- 31 (3,1%) jih ima 1024,25€ - 1499€
- 124 (12,3%) jih ima 1500€ - 1999€
- 203 (20,1%) jih ima 2000€ - 2499€
- 200 (19,8%) jih ima 2500€ - 2999€
- 156 (15,5%) jih ima 3000€ - 3499€
- 96 (9,5%) jih ima 3500€ - 3999€
- 66 (6,5%) jih ima 4000€ - 4499€
- 54 (5,4%) jih ima 4500€ - 5499€
- 23 (2,3%) jih ima 5500€ - 6499€
- 12 (1,2%) jih ima 6500€ - 7499€
- 5 (0,5%) jih ima 7500€ - 7999€
- 5 (0,5%) jih ima 8000€ - 8499€
- 19 (1,9%) jih ima več kot 8500€
Za primerjavo je slovenska povprečno BRUTO plača 1966,62€ (povprečna mesečna plača za tromesečje, julij 2021).
Mediana ostaja še vedno med 2500€ - 2999€, kar v praksi pomeni, da 50% zaposlenih še vedno prejema plačo manjšo od 3000€. Pomemben je zmanjšan delež zaposlenih, katerih plača je manj kot 2500€. Leta 2020 je bilo takih 47,7%, letos le še 36,9%, ob takem trendu bi naslednje leto mediana že lahko bila med 3000€ in 3499€.
Če te je lansko leto 4000€ spravilo v top ~13% zaslužkarjev, ta znesek letos predstavlja top ~18%.
Plače so višje. Težko je določiti za kakšno rast gre, saj se skok spreminja glede na plačni razpon. Plačo nižjo od 2000€ letos prejema 10% manj ljudi, plačo višjo od 4000€ pa kar ~5% več ljudi.
Kot vsako leto moram tudi letos opozoriti na težavo, ko govorimo o “povprečni” plači slovenskega razvijalca. Zaradi narave spletne ankete in morebitnega netočnega zbiranja podatkov (ljudje ne razlikujejo med BRUTO in NETO plačo, hkrati pa velikokrat pri BRUTO plači štejejo tudi povračilo stroškov prevoza in malice), poglobljenih analiz tudi letos ne bo, saj bodo zaključki netočni in povzročili več težav kot koristi. Pri tako malem številu anketirancev je večja nevarnost napačno sklepanje iz pomanjkljivega vzorca kot pa uvid, ki ga bi kaka poglobljena analiza znala prinesti.
Še enkrat, zgornje opozorilo je treba vedno imeti v mislih, ko se pogovarjate o izsledkih te ankete.
Zakaj NETO plača ni pomembna?
NETO plača je tista plača, ki jo dobi posameznik nakazano na bančni račun. Znesek NETO plače je prilagojen vsakemu posamezniku, saj je odvisen od olajšav, števila vzdrževanih otrok in drugih družinskih članov. Zaradi tega je NETO plača lahko zavajajoča, saj se razlikuje od osebe do osebe, medtem ko je BRUTO vedno enaka.
Nekaj podobnosti z lanskim letom, saj ima večina (51%) manj kot 5 let delovnih izkušenj (lansko leto je bil ta odstotek 52%).
Zanimivo je to, da v nasprotju z lanskim letom je letos več začetnikov kot pa ta tistih, ki imajo med 1 - 2 leti izkušenj. Kljub temu, da vzrokov za večje število začetnikov nisem preučeval, predvidevam, da gre za razgret trg delovne sile, pomanjkanja le te, sama narava poklica pa je precej atraktivna.
Velika večina (773, 76,7%) dela za podjetje v Sloveniji, delajo za slovenski trg (463, 46%) ali za trg EU (313, 31,1%).
Trenutna zaposlitev in iskanje nove
Letos sem dodal še dve vprašanji, ki se nanašata na čas zaposlitve pri trenutnem delodajalcu in morebitno iskanje nove zaposlitve.
Aktivno novo zaposlitev išče 137 (13,6%) anketirancev.
229 (22,7%) jih je pri trenutnem delodajalcu zaposlenih manj kot 1 leto, 170 (16,8%) med 1 - 2 leti, 179 (17,7%) med 2 - 3 leti, preostali (42,8%) so pri svojih trenutnih delodajalcih že dlje kot 3 leta. Zanimivo je, da je 68 (6,7%) zaposlenih pri istem delodajalcu že dlje od 10 let.
Delo prek s.p.
Večina tistih, ki svoje delo opravljalo prek s.p., imajo znake prekarnega dela oz. bi znale biti ekonomsko odvisne osebe (1 naročnik predstavlja več kot 80% letnega dohodka in hkrati ne zaposluje nobene osebe), saj za kar 81,3% anketirancev največji naročnik predstavlja več kot 70% letnega prihodka, za 29,9% odstotek pa kar 100% letnega prihodka.
Podatki za mesečni BRUTO prihodek v zadnjih 6 mesecih:
- 2 (0,8%) zaslužita pod 499€
- 0 jih zasluži med 500€ - 999€
- 5 (1,9%) jih zasluži med 100€ - 1499€
- 7 (2,7%) jih zasluži med 1500€ - 1999€
- 18 (6,9%) jih zasluži med 2000€ - 2499€
- 20 (7,7%) jih zasluži med 2500€ - 2999€
- 19 (7,3%) jih zasluži med 3000€ - 3499€
- 37 (14,2%) jih zasluži med 3500€ - 3999€
- 18 (6,9%) jih zasluži med 4000€ - 4499€
- 35 (13,4%) jih zasluži med 4500€ - 5499€
- 26 (10%) jih zasluži med 5500€ - 6499€
- 20 (7,7%) jih zasluži med 6500€ - 7499€
- 10 (3,8%) jih zasluži med 7500€ - 8499€
- 6 (2,3%) jih zasluži med 8500€ - 9499€
- 12 (4,6%) jih zasluži med 9500€ - 10499€
- 26 (10%) jih zasluži več kot 10500€
Primerjavo med redno zaposlenimi in tistimi, ki imajo s.p., je nemogoče narediti, saj s.p. na trgu nastopa kot podjetje. S.p ima lahko dodatne zaposlene in administrativne ter operativne stroške, ki jih redno zaposleni nima. Zaradi tega prihodka podjetja ne moremo enačiti s plačo.
Za razliko od redno zaposlenih, tisti prek s.p. največkrat delajo za tujega naročnika (62,5%), in primarni trg je tujina (73,8%).
Zakaj NE povezujem tistih s s.p. z redno zaposlenimi?
Razlog je preprost, ne gre za enaki obliki dela. Čeprav se v praksi dogaja, da namesto redne zaposlitve delodajalci raje sodelujejo preko s.p., je v resnici s.p. samostojna poslovna entiteta, ki lahko opravlja enake storitve (in na enak način) kot katerokoli drugo podjetje.
Zaradi tega ne moremo posploševati in primerjati med seboj rednega dela z delom prek s.p., saj bi tako enačili aktivnosti podjetja z delom posameznika. Podjetje lahko zaposluje delavce, izdaja račune za licence, opreme, naročnine, vzdrževanje in ves ta prihodek, ki ga podjetje pridobi, ni enako plači, ki ga prejme posameznik za neko opravljeno delo.