Plače slovenskih razvijalcev 2022
Tole je že peta anketa o plačah slovenskih razvijalcev, ki jo objavim vsako leto v Facebook skupini Slovenski developerji.
Število vseh odgovorov: 1726
Povezave do anket prejšnih let:
TL;DR
Večina slovenskih razvijalcev (74,2%) je redno zaposlenih, 17,4% jih delo opravlja primarno prek s.p., medtem ko 7% svoje plačilo prejema prek študentske napotnice. Podobno kot lansko leto, se tudi letos večina razvijalcev ukvarja s spletnim razvojem, saj se jih je kar 51,4% označilo kot front-end, back-end ali full-stack razvijalec.
Še vedno krepko prednačijo pogodbe za nedoločen čas (94,9%) s polnim delovnim časom (98,7%).
Slovenski razvijalci smo po večini moškega spola (89,4%).
Plače so se dvignile. Za primerjavo dajem razpone plač in odstotek anketirancev, ki so izbrali dotični razpon za zadnja tri leta.
- 1500–1999€ (16,9% v 2020 | 12,2% v 2021 | 9% v 2022)
- 2000–2499€ (20,6% v 2020 | 20,1% v 2021 | 14,4% v 2022)
- 2500–2999€ (19,2% v 2020 | 19,9% v 2021 | 18,6% v 2022)
- 3000–3499€ (12,7% v 2020 | 15,5% v 2021 | 17,1% v 2022)
- 3500–3999€ (7,7% v 2020 | 9,6% v 2021 | 10% v 2022)
Med s.p.jevci podobno kot lansko leto ni večjih razlik, še vedno je 87% takih, ki bi jih lahko šteli pod ekonomsko odvisne osebe (en naročnik predstavlja več kot 80% letnega prihodka), prav tako ostaja le 28,9% njihovih naročnikov slovenskih in v večini delajo za tuji trg (slovenski trg predstavlja primarno tržišče le 18,9%).
Kazalo
Demografija
Med 1726 anketiranci je 1280 (74,2%) redno zaposlenih, 301 (17,4%) jih delo opravlja prek s.p., 121 (1,4%) jih delo opravlja prek študentske napotnice.
Kot vsako leto tudi letos je izrazito zastopana osrednjeslovenska regija (772; 44,9%), sledi ji podravska regija (256; 14,9%) in gorenjska regija (147; 8,5%). V tujini prebiva 3,3% anketirancev.
Prezastopanost osrednjeslovenske regije je treba upoštevati pri intepretaciji vseh rezultatov, saj so povprečne plače v Ljubljani višje kot v drugih regijah.
Razporeditev po starosti je precej podobna lanskemu letu, med 19-25 let je označilo 332 (19,3%) oseb, med 26-30 561 (32,6%), med 31-40 667 (38,8%) in 139 (8,1%) jih je označilo med 41-50 let.
Slovenski razvijalci smo izredno homogena skupina, saj je kar 89,4% (1537) moških in le 161 (9,4%) žensk. Čeprav je letos delež moških nekoliko manjši kot lansko leto (2021; 91,4%), je težko govoriti o tem, ali gre za pozitiven trend ali le statistično napako.
Delo prek študentske napotnice
Med študenti so NETO urne postavke bolj uveljavljene od BRUTO postavk, zato priporočam ta kalkulator za pretvorbo iz NETO v BRUTO postavke.
NETO urne postavke študente so se dvignile. Lansko leto je bila najbolj pogosta plača (modus) med 6,0€ - 6,99€ , ki jo je imelo kar 29,1% anketirancev. Letos jih ima to postavko samo še 10,7%. Letos so urne postavke med 7€ - 10€ veliko bolj razporejene, kar v primerjavi z lanskoletnimi podatki govori o tem, da so se urne postavke dvignile.
Še vedno imamo precej strm padec urnih postavk nad 10€, kar govori o psihološki ceni postavljeni na 10€ NETO na uro.
Redna zaposlitev
1212 (94,9%) razvijalcev je redno zaposlenih in ima pogodbo za nedoločen čas, prav tako jih 1260 (98, 7%) dela za polni delovni čas.
Delo na daljavo
872 (68,2%) redno zaposlenih opravlja delo na daljavo (25,5% za polni delovni čas, 42,7% manj kot polni delovni čas). Le še (8,9%) redno zaposlenim delodajalec ne omogoča dela na daljavo.
BRUTO Plača
Podatki za BRUTO mesečne plače so sledeči:
- 5 (0,4%) jih ima minimalno plačo (1074,43€)
- 28 (2,2%) jih ima 1074,44€ - 1499€
- 115 (9%) jih ima 1500€ - 1999€
- 184 (14,4%) jih ima 2000€ - 2499€
- 238 (18,6%) jih ima 2500€ - 2999€
- 219 (17,1%) jih ima 3000€ - 3499€
- 128 (10%) jih ima 3500€ - 3999€
- 122 (9,5%) jih ima 4000€ - 4499€
- 78 (6,1%) jih ima 4500€ - 4999€
- 62 (4,9%) jih ima 5000€ - 5499€
- 18 (1,4%) jih ima 5500€ - 5999€
- 20 (1,6%) jih ima 6000€ - 6499€
- 10 (0,8%) jih ima 6500€ - 6999€
- 12 (0,9%) jih ima 7000€ - 7499€
- 8 (0,6%) jih ima 7500€ - 7999€
- 3 (0,2%) jih ima 8000€ - 8499€
- 2 (0,2%) jih ima 8500€ - 8999€
- 4 (0,3%) jih ima 9000€ - 9499€
- 2 (0,2%) jih ima 9500€ - 9999€
- 20 (1,6%) jih ima več kot 10000€
Za primerjavo je slovenska povprečno BRUTO plača 2007,94€ (povprečna mesečna plača, avgust 2022).
Letos se je mediana premaknila v naslednji razpon (lansko leto je bila med 2500€ - 2999€), letos je med 3000€ - 3499€. V praksi to pomeni, da 50% vseh redno zaposlenih zasluži manj kot 3500 BRUTO na mesec. Tudi letos se je zmanjšal delež redno zaposlenih, ki imajo plačo manjšo od 2500€. Leta 2020 je bil delež 47,7%, leta 2021 36,9%, letos je takih samo še 25,9%.
Če hočeš biti letos v top 10%, moraš imeti BRUTO mesečno plačo 5000€ ali več.
Plače so torej višje kot lansko leto. Težko določim za kakšno rast gre, saj se skok spreminja glede na plačni razpon. Plačo nižjo od 2000€ letos prejema 5,2% manj ljudi, plačo višjo od 4000€ pa 10% več ljudi kot lansko leto.
Kot vsako leto moram tudi letos opozoriti na težavo, ko govorimo o “povprečni” plači slovenskega razvijalca. Zaradi narave spletne ankete in morebitnega netočnega zbiranja podatkov (ljudje ne razlikujejo med BRUTO in NETO plačo, hkrati pa velikokrat pri BRUTO plači štejejo tudi povračilo stroškov prevoza in malice), poglobljenih analiz tudi letos ne bo, saj bodo zaključki netočni in povzročili več težav kot koristi. Pri tako malem številu anketirancev je večja nevarnost napačno sklepanje iz pomanjkljivega vzorca kot pa uvid, ki ga bi kaka poglobljena analiza znala prinesti.
Še enkrat, zgornje opozorilo je treba vedno imeti v mislih, ko se pogovarjate o izsledkih te ankete. Resno. Ker potem ljudje meni težijo, da moja anketa kaže, kako je 10k na mesec čisto običajna plača v Sloveniji, kar seveda ni.
Zakaj NETO plača ni pomembna?
NETO plača je tista plača, ki jo dobi posameznik nakazano na bančni račun. Znesek NETO plače je prilagojen vsakemu posamezniku, saj je odvisen od olajšav, števila vzdrževanih otrok in drugih družinskih članov. Zaradi tega je NETO plača lahko zavajajoča, saj se razlikuje od osebe do osebe, medtem ko je BRUTO vedno enaka.
Sedež in tržišče delodajalca
Velika večina (991, 77,9%) dela za podjetje v Sloveniji, delajo za slovenski trg (596, 46,7%) ali za trg EU (413, 32,3%).
Trenutna zaposlitev in iskanje nove
Aktivno novo zaposlitev išče 183 (14,3%) anketirancev.
316 (24,7%) jih je pri trenutnem delodajalcu zaposlenih manj kot 1 leto, 254 (19,9%) med 1 - 2 leti, 147 (11,5%) med 2 - 3 leti, preostali (56,1%) so pri svojih trenutnih delodajalcih že dlje kot 3 leta. 78 (6,1%) je zaposlenih pri istem delodajalcu že dlje od 10 let.
Popoldanski s.p.
143 (11,2%) anketirancev ima poleg redne zaposlitve odprt še s.p.
Delo prek s.p.
Večina tistih, ki svoje delo opravljalo prek s.p., imajo znake prekarnega dela oz. bi znale biti ekonomsko odvisne osebe (1 naročnik predstavlja več kot 80% letnega dohodka in hkrati ne zaposluje nobene osebe), saj za kar 87% anketirancev največji naročnik predstavlja več kot 70% letnega prihodka, za 28,9% odstotek pa kar 100% letnega prihodka.
Podatki za mesečni BRUTO prihodek v zadnjih 6 mesecih:
- 0 jih zasluži pod 499€
- 0 jih zasluži med 500€ - 999€
- 3 (1%) jih zasluži med 1000€ - 1499€
- 7 (2,2%) jih zasluži med 1500€ - 1999€
- 10 (3,3%) jih zasluži med 2000€ - 2499€
- 15 (5%) jih zasluži med 2500€ - 2999€
- 24 (8%) jih zasluži med 3000€ - 3499€
- 24 (8%) jih zasluži med 3500€ - 3999€
- 21 (7%) jih zasluži med 4000€ - 4499€
- 22 (7,3%) jih zasluži med 4500€ - 4999€
- 20 (6,6%) jih zasluži med 5000€ - 5499€
- 17 (5,9%) jih zasluži med 5500€ - 5999€
- 29 (9,6%) jih zasluži med 6000€ - 6499€
- 19 (6,3%) jih zasluži med 6500€ - 6999€
- 19 (6,3%) jih zasluži med 7000€ - 7499€
- 14 (4,7%) jih zasluži med 7500€ - 7999€
- 11 (3,7%) jih zasluži med 8000€ - 8499€
- 5 (1,7%) jih zasluži med 8500€ - 8999€
- 3 (1%) jih zasluži med 9000€ - 9499€
- 6 (2%) jih zasluži med 9500€ - 9999€
- 32 (10,6%) jih zasluži več kot 10000€
Primerjavo med redno zaposlenimi in tistimi, ki imajo s.p., je nemogoče narediti, saj s.p. na trgu nastopa kot podjetje. S.p ima lahko dodatne zaposlene in administrativne ter operativne stroške, ki jih redno zaposleni nima. Zaradi tega prihodka podjetja ne moremo enačiti s plačo.
Sedež in tržišče naročnikov
Za razliko od redno zaposlenih, tisti prek s.p. največkrat delajo za tujega naročnika (71,1%), in primarni trg je tujina (81,1%).
Zakaj NE povezujem tistih s s.p. z redno zaposlenimi?
Razlog je preprost, ne gre za enaki obliki dela. Čeprav se v praksi dogaja, da namesto redne zaposlitve delodajalci raje sodelujejo preko s.p., je v resnici s.p. samostojna poslovna entiteta, ki lahko opravlja enake storitve (in na enak način) kot katerokoli drugo podjetje.
Zaradi tega ne moremo posploševati in primerjati med seboj rednega dela z delom prek s.p., saj bi tako enačili aktivnosti podjetja z delom posameznika. Podjetje lahko zaposluje delavce, izdaja račune za licence, opreme, naročnine, vzdrževanje in ves ta prihodek, ki ga podjetje pridobi, ni enako plači, ki ga prejme posameznik za opravljeno delo.