Plače slovenskih razvijalcev 2024

Tole je že sedma anketa o plačah slovenskih razvijalcev, ki jo objavim vsako leto v Facebook skupini Slovenski developerji.

Število vseh odgovorov: 1144

Povezave do anket prejšnih let:

• 2023
• 2022
• 2021
• 2020
• 2019
• 2018

TL;DR

Kazalo

• Demografija
• Delo prek študentske napotnice
• Redna zaposlitev
• Delo prek s.p.
• Dostop do podatkov

Demografija

Med 1144 anketiranci je 856 (74,8%) redno zaposlenih, 217 (19%) jih delo opravlja prek s.p., 61 (5,3%) jih delo opravlja prek študentske napotnice.

Kot vsako leto tudi letos je izrazito zastopana osrednjeslovenska regija (560; 49,1%), sledi ji podravska regija (143; 12,5%) in gorenjska regija (113; 9,9%). V tujini prebiva 2,1% anketirancev.

Prezastopanost osrednjeslovenske regije je treba upoštevati pri intepretaciji vseh rezultatov, saj so povprečne plače v Ljubljani višje kot v drugih regijah.

Med 19-25 let je označilo 165 (14,4%) oseb, med 26-30 386 (33,8%), med 31-40 478 (41,9%) in 97 (8,5%) jih je označilo med 41-50 let.

Imamo 66 (5,9%) začetnikov, saj imajo manj kot 1 leto delovnih izkušenj s programiranjem. Pozna se tudi efekt pokoronske krize po tehničnem kadru, saj imamo večjo zastopanost anketirancev, ki imajo med 2-3 leti delovnih izkušenj, kar govori o tem, da je večje število ljudi takrat stopilo na trg delovne sile. 22,3% (252) anketirancev ima več kot 10 let delovnih izkušenj.

Slovenski razvijalci smo izredno homogena skupina, saj je kar 89% (1016) moških in le 118 (10,3%) žensk.

Delo prek študentske napotnice

Med študenti so NETO urne postavke bolj uveljavljene od BRUTO postavk, zato priporočam ta kalkulator za pretvorbo iz NETO v BRUTO postavke.

NETO urne postavke študente so v podobni razporeditvi kot lansko leto, tako da težko govorimo o dvigu NETO postavk za delo prek študentske napotnice. Podobno kot lansko leto ima večina anketirancev (59%) med 8,0€ in 10,99€ NETO na uro.

Redna zaposlitev

813 (95,3%) razvijalcev je redno zaposlenih in ima pogodbo za nedoločen čas, prav tako jih 852 (99,6%) dela za polni delovni čas.

Delo na daljavo

632 (73,9%) redno zaposlenih opravlja delo na daljavo (22,6% za polni delovni čas, 51,3% manj kot polni delovni čas). Le 61 (7,1%) redno zaposlenim delodajalec ne omogoča dela na daljavo.

BRUTO Plača

Podatki za BRUTO mesečne plače so sledeči:

• 2 (0,2%) jih ima minimalno plačo (1253,9€)
• 6 (0,7%) jih ima 1253,91€ - 1499€
• 38 (4,4%) jih ima 1500€ - 1999€
• 82 (9,6%) jih ima 2000€ - 2499€
• 113 (13,2%) jih ima 2500€ - 2999€
• 169 (19,8%) jih ima 3000€ - 3499€
• 119 (13,9%) jih ima 3500€ - 3999€
• 104 (12,2%) jih ima 4000€ - 4499€
• 65 (7,6%) jih ima 4500€ - 4999€
• 53 (6,2%) jih ima 5000€ - 5499€
• 26 (3%) jih ima 5500€ - 5999€
• 21 (2,5%) jih ima 6000€ - 6499€
• 16 (1,9%) jih ima 6500€ - 6999€
• 12 (1,4%) jih ima 7000€ - 7499€
• 4 (0,5%) jih ima 7500€ - 7999€
• 4 (0,5%) jih ima 8000€ - 8499€
• 5 (0,6%) jih ima 8500€ - 8999€
• 1 (0,1%) jih ima 9000€ - 9499€
• 2 (0,2%) jih ima 9500€ - 9999€
• 13 (1,5%) jih ima več kot 10000€

Za primerjavo je slovenska povprečno BRUTO plača 2379,68€ (povprečna mesečna plača, julij 2024).

Glede na lansko leto se je mediana dvignila za eno stopničko in je sedaj med 3500 - 3999€. To pomeni, da 50% vseh redno zaposlenih zasluži manj kot 4000€ BRUTO na mesec. Tudi letos se je zmanjšal delež redno zaposlenih, ki imajo plačo manjšo od 2500€. Leta 2020 je bil delež 47,7%, leta 2021 36,9%, leta 2022 25,6%, leta 2023 20,9% letos je takih samo še 14,9%.

Če hočeš biti letos v top 10%, moraš imeti BRUTO mesečno plačo 5500€ ali več.

Kot vsako leto moram tudi letos opozoriti na težavo, ko govorimo o “povprečni” plači slovenskega razvijalca. Zaradi narave spletne ankete in morebitnega netočnega zbiranja podatkov (ljudje ne razlikujejo med BRUTO in NETO plačo, hkrati pa velikokrat pri BRUTO plači štejejo tudi povračilo stroškov prevoza in malice), poglobljenih analiz tudi letos ne bo, saj bodo zaključki netočni in povzročili več težav kot koristi. Pri tako malem številu anketirancev je večja nevarnost napačno sklepanje iz pomanjkljivega vzorca kot pa uvid, ki ga bi kaka poglobljena analiza znala prinesti.

Še enkrat, zgornje opozorilo je treba vedno imeti v mislih, ko se pogovarjate o izsledkih te ankete.

Zakaj NETO plača ni pomembna?

NETO plača je tista plača, ki jo dobi posameznik nakazano na bančni račun. Znesek NETO plače je prilagojen vsakemu posamezniku, saj je odvisen od olajšav, števila vzdrževanih otrok in drugih družinskih članov. Zaradi tega je NETO plača lahko zavajajoča, saj se razlikuje od osebe do osebe, medtem ko je BRUTO vedno enaka.

Bonusi

64,2% (536) anketirancev prejme pod 5000€ BRUTO bonusa na leto, 11% (92) jih prejme med 5000€ - 9999€. To pomeni, da slaba četrtina redno zaposlenih prejme več kot 10000€ BRUTO dodatne letne kompenzacije.

Sedež in tržišče delodajalca

Velika večina (607, 71,2%) dela za podjetje v Sloveniji, delajo za slovenski trg (327, 38,3%) ali za trg EU (305, 35,7%).

Trenutna zaposlitev in iskanje nove

Aktivno novo zaposlitev išče 136 (15,9%) anketirancev.

146 (17,1%) jih je pri trenutnem delodajalcu zaposlenih manj kot 1 leto, 164 (19,2%) med 1 - 2 leti, 148 (17,3%) med 2 - 3 leti. 50 (5,8%) je zaposlenih pri istem delodajalcu že dlje od 10 let.

Popoldanski s.p.

90 (10,5%) anketirancev ima poleg redne zaposlitve odprt še s.p.

Delo prek s.p.

Večina tistih, ki svoje delo opravljalo prek s.p., imajo znake prekarnega dela oz. bi znale biti ekonomsko odvisne osebe (1 naročnik predstavlja več kot 76,4% letnega dohodka in hkrati ne zaposluje nobene osebe), saj za kar 87% anketirancev največji naročnik predstavlja več kot 70% letnega prihodka, za 31,1% odstotek pa kar 100% letnega prihodka.

Podatki za mesečni BRUTO prihodek v zadnjih 6 mesecih:

POZOR! Letos sem v analizo o prihodku vključil tudi tiste redno zaposlene, ki imajo dodatno odprt še s.p. Razlika je predvsem v tem, da se poveča število anketirancev z manjšimi (do 2000€) prihodki.

• 19 (6,2%) zasluži pod 499€
• 15 (4,9%) jih zasluži med 500€ - 999€
• 18 (5,9%) zasluži med 1000€ - 1499€
• 8 (2,6%) zasluži med 1500€ - 1999€
• 9 (3%) zasluži med 2000€ - 2499€
• 11 (3,6%) jih zasluži med 2500€ - 2999€
• 10 (3,3%) jih zasluži med 3000€ - 3499€
• 12 (3,9%) jih zasluži med 3500€ - 3999€
• 20 (6,6%) jih zasluži med 4000€ - 4499€
• 15 (4,9%) jih zasluži med 4500€ - 4999€
• 17 (5,6%) jih zasluži med 5000€ - 5499€
• 14 (4,6%) jih zasluži med 5500€ - 5999€
• 19 (6,2%) jih zasluži med 6000€ - 6499€
• 12 (3,9%) jih zasluži med 6500€ - 6999€
• 22 (7,2%) jih zasluži med 7000€ - 7499€
• 14 (4,6%) jih zasluži med 7500€ - 7999€
• 14 (4,6%) jih zasluži med 8000€ - 8499€
• 10 (3,3%) jih zasluži med 8500€ - 8999€
• 4 (1,3%) jih zasluži med 9000€ - 9499€
• 6 (2%) jih zasluži med 9500€ - 9999€
• 36 (11,8%) jih zasluži več kot 10000€

Primerjavo med redno zaposlenimi in tistimi, ki imajo s.p., je nemogoče narediti, saj s.p. na trgu nastopa kot podjetje. S.p ima lahko dodatne zaposlene in administrativne ter operativne stroške, ki jih redno zaposleni nima. Zaradi tega prihodka podjetja ne moremo enačiti s plačo.

Sedež in tržišče naročnikov

Za razliko od redno zaposlenih, tisti prek s.p. največkrat delajo za tujega naročnika (61,3%), in primarni trg je tujina (67,9%).

Zakaj NE povezujem tistih s s.p. z redno zaposlenimi?

Razlog je preprost, ne gre za enaki obliki dela. Čeprav se v praksi dogaja, da namesto redne zaposlitve delodajalci raje sodelujejo preko s.p., je v resnici s.p. samostojna poslovna entiteta, ki lahko opravlja enake storitve (in na enak način) kot katerokoli drugo podjetje.

Zaradi tega ne moremo posploševati in primerjati med seboj rednega dela z delom prek s.p., saj bi tako enačili aktivnosti podjetja z delom posameznika. Podjetje lahko zaposluje delavce, izdaja račune za licence, opreme, naročnine, vzdrževanje in ves ta prihodek, ki ga podjetje pridobi, ni enako plači, ki ga prejme posameznik za opravljeno delo.

Dostop do podatkov